Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater

Nosečnost

Kako žensko telo tvori mleko?

Med nosečnostjo se prične povečevati žlezno tkivo v dojki, tako da je sposobno za tvorbo mleka. Po 16 tednih nosečnosti sta dojki že sposobni tvoriti mleko. Velikost in oblika bradavice se pri posameznih ženskah zelo razlikujeta, kar pa ne vpliva na funkcijo pri dojenju. Nastajanje mleka se nadaljuje, dokler zanj obstaja povpraševanje. Če se dojka ne prazni, postopoma izgubi sposobnost tvorbe mleka.

Slika 1: Dojka v prerezu

Pri nastajanju mleka sodelujeta dva hormona: prolaktin in oksitocin.

Količina prolaktina se poveča takoj po porodu in vpliva na nastajanje mleka. Otrok s sesanjem draži živce v bližini bradavice, kar se po živcih prenaša v možgane, od koder se izloča prolaktin. Količina prolaktina je odvisna od pogostnosti, moči in trajanja sesanja. Več ko je teh dražljajev, več prolaktina se bo sproščalo v kri. Več podojev pomeni več dražljajev, posledica je več mleka za dojenega otroka.

Ponoči se izloča več prolaktina, zato so dojke zjutraj pogosto bolj napete, čez dan pa postanejo mehkejše. Vendar napetost ali ohlapnost dojk ne nakazuje količine mleka. Obenem prolaktin preprečuje začetek ovulacije. Menstruacija se torej povrne kasneje, zato dosledno izključno dojenje v velikem odstotku preprečuje ponovno zanositev.

Poleg tega prolaktin na mater deluje sproščujoče, zato po nočnem podoju spet hitro zaspi in je nasploh bolj umirjena in sproščena tudi čez dan.

Oksitocin je odgovoren za iztekanje mleka iz dojke, kar imenujemo refleks izločanja mleka (refleks iztekanja mleka, izcejalni refleks). Deluje na drobna mišična vlakna okoli grozdov mlečnih celic. S krčenjem teh drobnih mišic se mleko iztiska v mlečne vode, ki vodijo k bradavici. Sprošča se med otrokovim sesanjem. Tudi tu gredo dražljaji iz živcev v bradavici v osrednji živčni sistem, ki vpliva na izločanje oksitocina.

Refleks izločanja mleka je torej posledica delovanja oksitocina. To se zgodi v obeh dojkah istočasno in doječa ženska tedaj občuti naval mleka, ki se lahko tudi izceja skozi bradavici. Nekatere ženske ga zaznajo kot povečan pritisk ali kot ščemenje v dojki ali kot zbadajočo bolečino, nekatere ženske pa ga nikoli ne občutijo. Od začetka sesanja do navala mleka mine v povprečju 30–60 sekund. Pri nekaterih ženskah bo mleko priteklo takoj, ko otrok zagrabi bradavico, ali že, ko se mati miselno pripravlja na dojenje. Otrokov ritem sesanja se bo prilagajal refleksu izločanja mleka. Po začetnem hitrem sesanju z občasnimi požirki sledi počasno sesanje z rednimi požirki.

Refleks izločanja mleka je izredno pomemben, saj ženske dojke nimajo razširjenih votlin za hrambo mleka, zato ta nastaja sproti. Med podojem pride do refleksa praznjenja dojke 2–9-krat. Količina popitega mleka ni povezana s časom dojenja, temveč s številom refleksov izločanja mleka.

Refleks izločanja mleka lahko izzovemo tudi z draženjem bradavic in areole (kolobarja), lahko pa ga sproži tudi otrokov jok ali celo samo njegova prisotnost in čas, ko mati običajno doji. Na jakost refleksa pomembno vpliva tudi materina psihična stabilnost, samozaupanje ter podpora okolja. Neugodno pa nanj delujejo: strah, utrujenost, zaskrbljenost, bolečina, kajenje, uživanje alkohola.

Ukrepi za dobro nastajanje mleka:

  • dobro pristavljen otrok,
  • pogosti podoji,
  • otrok naj bo na vsaki dojki tako dolgo, kot želi,
  • če otrok po podoju na eni dojki ni zadovoljen, naj prične sesati na drugi dojki,
  • pri neučikovitem dojenju si mleko izbrizgajte.